Dunajska raziskava razkriva potencial trajnostnega urbanizma
29.7.2026
Evropo tudi letos pestijo vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, ki mesta silijo k iskanju dolgoročnih rešitev za blaženje njihovih posledic. Poleg sajenja dreves in urejanja parkov ima pri tem vse večjo vlogo tudi celostno načrtovanje novih mestnih četrti. Nova dunajska raziskava kaže, da lahko premišljena urbanistična zasnova pomembno prispeva k zniževanju temperatur in ustvarjanju prijetnejšega bivalnega okolja.
Na Dunaju podnebnih sprememb ne naslavljajo le z ozelenjevanjem ulic in parkov, temveč tudi z načrtovanjem celotnih mestnih četrti. Nova raziskava Avstrijskega tehnološkega inštituta (AIT) je pokazala, da bo nastajajoča soseska Nordwestbahnhof, eden največjih razvojnih projektov na območju nekdanjega tovornega železniškega terminala, občutno izboljšala mikroklimo ter omilila učinke vročinskih valov tudi v okoliških ulicah.
Ključni pri tem bodo velik osrednji park, prepustne talne površine in več kot 2.200 dreves. Ti ukrepi bodo omogočili učinkovitejše izhlapevanje vode ter omejili pregrevanje mestnega prostora. Pomembno vlogo pri ohlajanju bo imelo tudi načrtno prezračevanje soseske. Odprti prehodi med stavbami in prezračevalni koridorji v smeri severozahod–jugovzhod bodo omogočali boljše kroženje zraka.
Raziskovalci so s pomočjo podnebnih simulacij ugotovili, da naj bi se nočne temperature na območju nove soseske znižale za približno eno stopinjo Celzija, na posameznih mestih pa celo do 2,5 stopinje. Že takšna ohladitev bi lahko trajanje vročinskih valov v povprečju skrajšala za en dan, število tropskih noči pa zmanjšala za približno tri na leto.
Nižje nočne temperature ne pomenijo le prijetnejšega bivanja, temveč tudi izboljšujejo kakovost spanca, zmanjšujejo toplotni stres in ugodno vplivajo na zdravje prebivalcev. To potrjuje nedavna raziskava dunajske Medicinske univerze na Dunaju, Complexity Science Hub in Ludwig Boltzmann Gesellschaft, ki je pokazala, da se med vročinskimi valovi število intervencij nujne medicinske pomoči poveča za približno deset odstotkov, pri starejših od 75 let pa celo za več kot 16 odstotkov. Raziskovalci zato poudarjajo, da postajajo ukrepi za ohlajanje mest vse pomembnejši del prilagajanja podnebnim spremembam.
Povezava do raziskave (v nemščini)
